Kaj plačilni sistem SEPA IKP omogoča?
Z vzpostavitvijo novega plačilnega sistema banke in hranilnice v Sloveniji svojim strankam nudijo enoten standard plačevanja s kreditnimi plačilnimi nalogi SEPA, pri čemer ni pomembno, ali je prejemnik plačila v Sloveniji ali katerikoli drugi državi evrskega območja.
S poenotenjem standardov plačil znotraj SEPA, lahko procesiranje plačil med bankami v konkurenčnem okolju zagotavlja katerakoli klirinška družba v Evropi. Z vzpostavitvijo tega sistema se je Bankart pridružil drugim evropskim klirinškim hišam, ki zagotavljajo procesiranje kreditnih plačil SEPA v enotnem standardu.
Banke na razpisu izbrale Bankart
Bankart v imenu bank in hranilnic pridobil dovoljenje Banke Slovenije za oblikovanje plačilnega sistema SEPA IKP, sam kot klirinška hiša, pa dovoljenje za opravljanje storitev plačilnega sistema SEPA IKP
Novi sistem je v marcu 2009 prevzel obdelavo plačil iz sistema Žiro kliring, s čimer je segment plačil malih vrednosti (do 50.000 evrov) dokončno prešel iz centralnobančnega v komercialno okolje, večina plačil pa se obdeluje v novem, SEPA skladnem plačilnem sistemu. V juliju 2009 je prenehalo delovanje sistema Žiro kliring.
Uporaba enotnega standarda
Kaj je kreditno plačilo?
Kaj je SEPA?
Več o SEPA na www.europeanpaymentscouncil.org in www.sepa.si
Udeleženke sistema SEPA interna kreditna plačila
Udeleženke sistema SEPA interna kreditna plačila so:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank d.d., BKS Bank AG, Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon d.d., Hranilnica Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., KD Banka d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d., Probanka d.d., Raiffeisen banka d.d., SKB banka d.d., Unicredit banka Slovenija d.d., Zveza bank.
Udeleženke sistema SEPA eksterna kreditna plačila:
Udeleženke sistema SEPA eksterna kreditna plačila so:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank d.d., BKS Bank AG, Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon d.d., Hranilnica Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., KD Banka d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d., Probanka d.d., Raiffeisen banka d.d.
Zbirni center Bankarta
Ustanovitev Zbirnega centra Bankarta
Zbirni center Bankarta so ustanovile banke in hranilnice, članice Združenja bank Slovenije, da bi poenotile in racionalizirale postopke pri poslovanju z novimi plačilnimi instrumenti med udeleženci plačilnega sistema.
Naloge Zbirnega centra Bankarta
Zbirni center Bankart v elektronski obliki sprejema, sortira in posreduje podatke ali informacije vsem udeležencem sistema in hkrati vodi ustrezno statistično spremljavo poslovanja.
Predmet izmenjave
Prek Zbirnega centra Bankarta se v skladu z Dogovorom o načinu poslovanja s plačilnimi instrumenti: posebna položnica (PP), trajni nalog (TN), direktna odobritev (DO) in direktna obremenitev (DB) v okviru neomejene produkcije izmenjujejo podatki vseh novih plačilnih instrumentov. Veljavnost dogovora je razglasilo Združenje bank Slovenije dne 1. 7. 2003.
Bankart - upravljavec plačilnega sistema delovanja Zbirnega centra Bankarta
V septembru 2005 je Bankart pridobil dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje posameznih opravil pri izvajanju storitev plačilnega prometa. V vlogi upravljavca plačilnega sistema delovanja Zbirnega centra Bankart skrbi za:
- upravljanje sistema Zbirni center Bankart,
- ustrezno, kvalitetno in pravočasno izvajanje procesiranja in obdelave podatkov v Zbirnem centru Bankart,
- vključevanje novih udeležencev in vodenje centralnega registra udeležencev Zbirnega centra Bankarta,
- ustreznost in ažurnost šifrantov Zbirnega centra Bankarta,
- izdelavo in pripravo prevzema statistike izmenjanih podatkov prek Zbirnega centra Bankarta.
Udeleženci Zbirnega centra Bankarta
Danes so v Zbirni center Bankarta vključene vse banke in hranilnice, ki delujejo na področju Slovenije, Uprava RS za javna plačila, večina poslovnih partnerjev bank (pravnih oseb) in nekaj proračunskih uporabnikov (vključeni prek UJP-a).
Prednosti poslovanja prek Zbirnega centra Bankarta
- podpis izjave o vključitvi, ustreznih prilog in pogodb s pogodbeno banko, ki v nadaljevanju poslovnemu partnerju omogoči poslovanje prek Zbirnega centra Bankarta z ustreznim NPI z vsemi strankami, ne glede na to, pri kateri banki imajo odprte račune
- avtomatizirana izmenjava podatkov, ki poslovnemu partnerju zagotavlja sodoben in prijazen način izvajanja plačilnega prometa, hitro osveževanje podatkov o izvedenih plačilih, prejetih vplačilih
- izmenjava podatkov skladno s predpisanimi standardi, kar izključuje nerazumevanje vsebine izmenjanih podatkov med pošiljateljem in prejemnikom
- izmenjava podatkov skladno z določenim urnikom prevzema in obdelav podatkov, kar poslovnemu partnerju omogoča, da je ob uspešnem posredovanju transakcij v sistem Zbirnega centra Bankarta že seznanjen z uro izvedene transakcije
- možnost posredne (prek pogodbene banke) in neposredne izmenjave podatkov z Zbirnim centrom Bankarta, kar poslovnemu partnerju omogoča izmenjavo podatkov in reševanje morebitnih reklamacij z vedno isto - izbrano institucijo
- prejem povratne informacije o uspešnosti posredovanih transakcij, kar poslovnemu partnerju omogoča ponovno posredovanje podatkov v Zbirni center Bankarta v primeru obvestila o napačnem posredovanju podatkov
Pogoji vključitve v Zbirni center Bankarta
Za vse udeležence sistema Zbirnega centra Bankarta (poslovne banke, poslovni partnerji bank, proračunski uporabniki) so pogoji vključitve opisani v dokumentu Navodila in standardi za izmenjavo podatkov prek Zbirnega centra.
Za poslovne partnerje bank, ki se želijo vključiti v poslovanje prek Zbirnega centra Bankarta, smo pripravili operativna navodila "Vključevanje poslovnih partnerjev v Zbirni center". Ta prinašajo podroben opis posebnosti tako pri vključevanju s posebnimi položnicami in nakaznicami, kjer je obvezno predhodno preverjanje testnih izvodov plačilnih instrumentov, kot tudi pri vključevanju s »starimi« trajnimi nalogi, ki migrirajo v direktne obremenitve.











