SEPA

Kaj je SEPA?

SEPA (angl. Single Euro Payments Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje, znotraj katerega lahko prebivalci, podjetja in drugi subjekti plačujejo in prejemajo plačila v evrih znotraj Evrope, tako znotraj državnih meja kot čezmejno, pod enakimi osnovnimi pogoji, z enakimi pravicami in obveznostmi, ne glede na to, kje znotraj tega območja se nahajajo. Geografsko SEPA zajema 27 držav članic EU, Islandijo, Liechtenstein, Norveško in Švico. Osnovni gradniki SEPA so trije plačilni instrumenti: kreditna plačila SEPA (na voljo od 28. januarja 2008), direktne obremenitve SEPA (na voljo od 1. novembra 2010) ter plačilne kartice (usklajevanje z okvirom SEPA poteka od 1. januarja 2008). Projekt vzpostavitve SEPA vodi Evropski svet za plačila (angl. European Payments Council), ob podpori Evropske komisije in Evrosistema. Več o SEPA na www.europeanpaymentscouncil.org in www.sepa.si

Kaj je SIMP?

Bankart je vzpostavil SEPA Infrastrukturo za Mala Plačila – SIMP. To je SEPA skladna infrastruktura v okviru katere delujejo sistemi SEPA za obdelavo SEPA plačilnih instrumentov.

Plačilni sistemi SEPA v okviru SIMP

Bankart je v okviru SIMP vzpostavil naslednje plačilne sisteme SEPA:

SEPA Interna Kreditna Plačila (SEPA IKP) – namenjen procesiranju kreditnih plači v SEPA standardu znotraj države
SEPA Eksterna Kreditna Plačila (SEPA EKP) – namenjen procesiranju čezmejnih kreditnih plačil v SEPA standardu
osnovna shema za direktne obremenitve SEPA (SEPA EDD CORE) - namenjena praviloma plačnikom potrošnikom
B2B shema za direktne obremenitve SEPA (SEPA EDD B2B) - namenjena izključno plačnikom - pravnim osebam, zasebnikom in samostojnim podjetnikom

Prednosti vzpostavitve SEPA sistemov

Z vzpostavitvijo SEPA IKP/SEPA EKP je Bankart bankam in hranilnicam v Sloveniji omogočil, da svojim strankam nudijo enoten standard plačevanja s kreditnimi plačilnimi nalogi SEPA, pri čemer ni pomembno, ali je prejemnik plačila v Sloveniji ali katerikoli drugi državi evrskega območja.

Z vzpostavitvijo SEPA EDD CORE in SEPA EDD B2B je Bankart ponudnikom plačilnih storitev v Sloveniji omogočil:

da svojim strankam nudijo enoten standard izvajanja direktnih obremenitev, pri čemer ni pomembno, ali je prejemnik plačila v Sloveniji ali katerikoli drugi državi evrskega območja in
zagotavljanje dosegljivosti za čezmejne direktne obremenitve v SEPA standardu po osnovni (CORE) in B2B shemi.

Bankart v družbi evropskih klirinških hiš

S poenotenjem standarda plačevanja s kreditnimi plačilnimi nalogi SEPA in poenotenjem standarda izvajanja direktnih obremenitev SEPA znotraj evrskega območja, lahko procesiranje plačil med bankami oz. ponudniki plačilnih storitev v konkurenčnem okolju zagotavlja katerakoli klirinška družba v Evropi. Z vzpostavitvijo sistemov SEPA se je Bankart pridružil drugim evropskim klirinškim hišam, ki zagotavljajo procesiranje kreditnih plačil SEPA v enotnem standardu in procesiranje direktnih obremenitev SEPA v enotnem standardu.

SEPA IKP, SEPA EKP
Plačilni sistem SEPA IKP omogoča izvrševanje kreditnih plačilnih nalogov med udeleženkami sistema v standardu SEPA. Banke in hranilnice, udeleženke sistema SEPA IKP, lahko zdaj strankam tudi za plačila znotraj države ponudijo plačevanje v enotnem standardu kreditnih plačil SEPA, ki ga uporablja že več kot 4.400 bank in hranilnic v Evropi. Uporaba enotnega standarda je močno poenostavila izvrševanje plačilnih nalogov med bankami in hranilnicami v različnih državah SEPA, omogočila pa ga je povezanost klirinških hiš na tem območju. Tako tudi Bankart (preko svojega komplementarnega sistema SEPA eksterna kreditna plačila – SEPA EKP in Banke Slovenije) zagotavlja povezavo z vseevropskim plačilnim sistemom STEP2-SCT, ki ga upravlja EBA Clearing, s tem pa udeleženkam v svojem sistemu omogoča dosegljivost (možnost plačevanja in prejemanja plačil) transakcijskih računov pri vseh več kot 4.400 pristopnicah k shemi kreditnih plačil SEPA.
Bankart bankam in hranilnicam, udeleženkam sistemov SEPA IKP in SEPA EKP, zagotavlja enotno ceno transakcije - 2 evro centa.

SEPA EDD CORE, SEPA EDD B2B
Evropski svet za plačila (European Payments Council – EPC) je pripravil in objavil pravila za izvajanje direktnih obremenitev po shemah SEPA. S tem so bila postavljena enotna pravila za izvajanje direktnih obremenitev na celotnem SEPA območju, kar pomeni tudi za slovenske ponudnike plačilnih storitev in komitente v domačem in čezmejnem plačilnem prometu.

Direktna obremenitev SEPA je plačilna storitev, ki jo urejajo Pravila delovanja za izvršitev direktnih obremenitev v evrih na področju celotnega SEPA območja. Temeljijo na dveh pravilnikih za SEPA direktne obremenitve (Core SEPA Direct Debit Scheme Rulebook in B2B SEPA Direct Debit Scheme Rulebook). Osnovna shema (CORE) je namenjena direktnim obremenitvam SEPA, ki se izvajajo predvsem v breme fizičnih oseb, B2B shema pa je namenjena izključno izvajanju direktnih obremenitev SEPA med poslovnimi subjekti. V okviru plačilne storitve direktne obremenitve SEPA prejemnik plačila na podlagi plačnikovega soglasja odredi plačilno transakcijo za obremenitev plačnikovega računa. Direktna obremenitev SEPA je namenjena tako enkratnim plačilom, kot tudi plačevanju ponavljajočih se (periodičnih) obveznosti v evrih.

Plačniki so lahko do sedaj svoje obveznosti s plačilno transakcijo direktna obremenitev poravnali izključno do prejemnikov plačil v Sloveniji v skladu s pravili nacionalne sheme NPI, ki se procesira preko Zbirnega centra Bankarta. Migracija teh direktnih obremenitev v shemo direktnih obremenitev SEPA, se bo pričela predvidoma v maju 2011, ko bosta v okviru infrastrukture SIMP v Bankartu vzpostavljena nova plačilna sistema za procesiranje direktnih obremenitev SEPA med ponudniki plačilnih storitev v Sloveniji za obe shemi direktnih obremenitev SEPA. Od 1.11.2010 naprej pa lahko plačniki svoje obveznosti že poravnavajo do prejemnikov plačil iz celotnega SEPA območja na podlagi soglasja za izvršitev direktne obremenitve SEPA, ki ga plačnik izda prejemniku plačila.

V nasprotju z nacionalno shemi direktne obremenitve SEPA omogočata izvajanje direktnih obremenitev SEPA vsak bančni delovni dan, nista omejeni na nacionalno območje, ne omejujeta namena direktne obremenitve, prinašata pa tudi ugodnejše roke za predložitev podatkov ponudniku plačilnih storitev za direktne obremenitve SEPA, s strani prejemnika plačil.

Na podlagi soglasja, ki ga v papirni ali elektronski obliki plačnik predloži prejemniku plačila, pošlje prejemnik plačila plačilni nalog za direktno obremenitev SEPA preko svojega ponudnika plačilnih storitev ponudniku plačilnih storitev plačnika. Ponudnik plačilnih storitev plačnika prejme plačilni nalog za obremenitev plačilnega računa plačnika, vključno s podatki o soglasju plačnika (podatek o soglasju plačnika mora biti priložen k vsakem poslanem nalogu za obremenitev). Plačnik in prejemnik plačila morata imeti svoja plačilna računa odprta pri ponudnikih plačilnih storitev, ki so pristopili k shemama direktne obremenitve SEPA, kar jih zavezuje, da direktne obremenitve v državi in čezmejne direktne obremenitve, izvajajo v skladu z zahtevami SEPA.

Opomba:

Kaj je kreditno plačilo?

Kreditno plačilo je plačilo, ki ga s plačilnim nalogom sproži plačnik v breme kritja, zagotovljenega na transakcijskem računu, ali na podlagi položene gotovine, v dobro prejemnika plačila.

Udeleženke sistema SEPA interna kreditna plačila
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank d.d., BKS Bank AG, Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon d.d., Hranilnica Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., KD Banka d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d., Probanka d.d., Raiffeisen banka d.d., SKB banka d.d., Unicredit banka Slovenija d.d., Zveza bank.

Udeleženke sistema SEPA eksterna kreditna plačila
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank d.d., BKS Bank AG, Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon d.d., Hranilnica Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., KD Banka d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d., Probanka d.d., Raiffeisen banka d.d.

Kaj je direktna obremenitev SEPA?

Direktna obremenitev SEPA je plačilni instrument, ki ga urejajo pravila sheme SEPA, kjer prejemnik plačila na podlagi plačnikovega soglasja odredi plačilno transakcijo za obremenitev plačnikovega računa.

Udeleženke sistema SEPA EDD CORE
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank d.d., BKS Bank AG, Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon d.d., Hranilnica Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d., Probanka d.d., SKB banka d.d.

Udeleženke sistema SEPA EDD B2B
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Slovenije, Banka Volksbank d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Probanka d.d.

Banke na razpisu izbrale Bankart

Banke in hranilnice v Sloveniji so na podlagi razpisa Združenja bank Slovenije za procesiranje svojih plačil izbrale družbo Bankart d.o.o. Bankart je ponudil v celoti najugodnejše pogoje, v prvi vrsti pa ohranitev visoke hitrosti procesiranja tudi za plačila malih vrednosti (petkrat dnevno oz. vsaki dve uri od 8:00 zjutraj), ki so je banke in hranilnice ter uporabniki plačilnih storitev vajeni že od leta 1998, ko je Banka Slovenije kot del reforme plačilnih sistemov v Sloveniji vzpostavila sistem Žiro kliring.

Bankart v imenu bank in hranilnic, udeleženk plačilnega sistema SEPA IKP, pridobil dovoljenje Banke Slovenije za oblikovanje plačilnega sistema SEPA IKP, sam kot klirinška hiša pa dovoljenje za opravljanje storitev plačilnega sistema SEPA IKP.

Novi sistem je v marcu 2009 prevzel obdelavo plačil iz sistema Žiro kliring, s čimer je segment plačil malih vrednosti (do 50.000 evrov) dokončno prešel iz centralnobančnega v komercialno okolje, večina plačil pa se obdeluje v novem, SEPA skladnem plačilnem sistemu. V juliju 2009 je prenehalo delovanje sistema Žiro kliring.

E-račun

Bankart je s 1. junijem 2011, v sodelovanju z bankami, vzpostavil Sistem E-račun. V nov enotni sistem so se s 26.9.2011 vključile tudi Abanka, Gorenjska banka, Hypo Alpe-Adria-Bank, KD Banka, NLB, Probanka, Raiffeisen Banka in UniCredit Banka Slovenija, s 3.10.2011 pa še Banka Sparkasse, Delavska hranilnica in PBS. Sistem E-račun omogoča, da vključene banke svojim komitentom preko lastnih rešitev (npr. elektronskih bank) omogočijo pošiljanje in prejemanje računov v elektronski obliki. Izmenjava e-računov med komitenti različnih bank poteka preko centralnega posrednika – procesorja, vlogo katerega opravlja Bankart. Z vzpostavitvijo Sistema E-račun je Bankart svoje storitve procesiranja razširil tudi na področje izmenjave računov v elektronski obliki.

Kaj je E-račun

E-račun je račun, ki ga izdajatelj izda prejemniku računa v elektronski obliki in ki se preko sistema E-račun posreduje do prejemnika.

Kaj omogoča Sistem E-račun

Sistem E-račun omogoča izmenjavo računov med pošiljatelji in prejemniki računov v elektronski obliki.

Pričakovani učinki pri E-računih naj bi bili podobni učinkom E-plačil

Razvoj elektronskega poslovanja je aktualen proces, ki je prisoten na vseh področjih poslovnega sveta, usmerjen v uporabo sodobnih dosežkov informacijske tehnologije za namen poslovnega komuniciranja - izmenjavanja podatkov in dokumentacije. Eden izmed najbolj aktualnih procesov je razvoj računa v elektronski obliki (e-račun), kajti pozitivni vplivi uvedbe e-računov naj bi bili podobni vplivom uvedbe e-plačil.

Koristi uvedbe Sistema E-račun

Izdajanje in prejemanja e-računov ima velike koristi za vse udeležence v procesu, saj pomeni ogromen prihranek pri manipulativnih in poštnih stroških in poenostavlja obstoječe procese izdajanja in prejemanja računov v podjetjih in prejema pri potrošnikih.

Uspešno izmenjavo e-računov vseh vključenih bank omogoča vzpostavitev ustrezne infrastrukture

Nekatera podjetja v Sloveniji račune že izdajajo v elektronski obliki ter jih preko različnih kanalov oz. z uporabo elektronske pošte posredujejo svojim prejemnikom (fizičnim in pravnim osebam). Prav tako izmenjavo računov v elektronski obliki svojim komitentom (proračunskim uporabnikom) omogoča Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP). Za uspešno izmenjavo e-računov pa je ključnega pomena zagotovitev ustrezne infrastrukture, v katero bodo vključene vse banke in UJP, kar bo omogočilo doseganje kritične mase uporabnikov ponujenih storitev.
Bankart vzpostavil ustrezno infrastrukturo

Namen in cilj vzpostavitve enotnega sistema za elektronsko izmenjavo računov

V Sloveniji je bila na pobudo nekaterih bank in pod okriljem Združenja bank Slovenije (ZBS) leta 2007 oblikovana ideja o vzpostavitvi sistema za elektronsko izmenjavo računov. Cilj vzpostavitve tega sistema je uporabnikom elektronskih rešitev bank in UJP omogočiti enostavno izmenjavo računov v elektronski obliki preko že uveljavljenih in varnih povezav. Pilotska rešitev izmenjave računov v elektronski obliki je bila vzpostavljena leta 2008 najprej v dveh bankah, nato pa se je vzpostavil t.i. začasni sistem izmenjave e-računov, v katerega se je vključilo sedem bank. Vzporedno se je s 1.6.2011 vzpostavil sistem za izmenjavo računov v elektronski obliki v družbi Bankart.

Bankart razširil paleto storitev procesiranja

Bankart je z vzpostavitvijo Sistema E-račun svoje storitve procesiranja razširil tudi na področje izmenjave računov v elektronski obliki. Ob vzpostavitvi Sistema E-račun v Bankartu, je bankam in UJP omogočena učinkovita izmenjava dokumentov v elektronski obliki in sicer:

e-račun,
e-povratnica,
e-prijav/e-odjav za prejemanje e-računov,
izjava izdajatelja e-računa o vključitvi v Sistem E-račun.

Princip delovanja Sistema E-račun

Sistem E-račun je vzpostavljen tako, da se prejeti dokumenti v elektronski obliki na strani centralnega posrednika – procesorja obdelujejo vsak dan v treh dnevnih klirinških ciklih ter omogoča kasnejšo nadgradnjo funkcionalnosti, kot je na primer izmenjava drugih elektronskih dokumentov, povezanih z izdajanjem in prejemanjem e-računov.

Vključevanje bank v Sistem E-račun

Sistem E-računi so s 1.6.2011 pričele uporabljati Banka Celje, Banka Koper, Banka Volksbank in NKBM, z 20.6.2011 Deželna banka Slovenije, s 26.9.2011 so iz začasnega sistema v sistem na strani Bankarta prešle Abanka, Hypo Alpe-Adria-Bank, NLB, Probanka, Raiffeisen banka, in UniCredit Banka Slovenija.
Z istim dnem sta Sistem E-račun pričeli uporabljati tudi Gorenjska banka in KD Banka. Banka Sparkasse, Delavska hranilnica in PBS so sistem pričele uporabljati s 3.10.2011. Ostale banke in Uprava za javna plačila (UJP) se bodo v sistem vključevale postopoma.

Udeleženci sistema E-račun

Po zaključenem pristopanju v Sistem E-račun bodo udeleženci naslednji:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank d.d., Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., KD Banka d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d., Probanka d.d., Raiffeisen banka d.d., SKB banka d.d., Unicredit banka Slovenija d.d., Uprava Republike Slovenije za javna plačila.

Register izdajateljev E-računov

Register izdajateljev E-računov vsebuje seznam podjetij, ki svojim strankam omogočajo prejem računov v elektronski obliki. Register poleg podatkov o posameznem izdajatelju, kot so naziv, naslov in davčna številka, vsebuje tudi informacijo o pogojih izdajatelja za posredovanje E-računov ter naročanju na prejemanje E-računov pri posameznem izdajatelju.

Zbirni center Bankarta

Ustanovitev Zbirnega centra Bankarta

Zbirni center Bankarta so ustanovile banke in hranilnice, članice Združenja bank Slovenije, da bi poenotile in racionalizirale postopke pri poslovanju z novimi plačilnimi instrumenti med udeleženci plačilnega sistema.

Naloge Zbirnega centra Bankarta

Zbirni center Bankart v elektronski obliki sprejema, sortira in posreduje podatke ali informacije vsem udeležencem sistema in hkrati vodi ustrezno statistično spremljavo poslovanja.

Predmet izmenjave

Prek Zbirnega centra Bankarta se v skladu z Dogovorom o načinu poslovanja s plačilnim instrumentom direktna obremenitev (DB) v okviru neomejene produkcije izmenjujejo podatki direktnih obremenitev. Veljavnost dogovora je razglasilo Združenje bank Slovenije dne 13. 10. 2011 in je pričel veljati s 1. 1. 2012.

Bankart - upravljavec plačilnega sistema delovanja Zbirnega centra Bankarta

V septembru 2005 je Bankart pridobil dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje posameznih opravil pri izvajanju storitev plačilnega prometa. V vlogi upravljavca plačilnega sistema delovanja Zbirnega centra Bankart skrbi za:

upravljanje sistema Zbirni center Bankart,
ustrezno, kvalitetno in pravočasno izvajanje procesiranja in obdelave podatkov v Zbirnem centru Bankart,
vključevanje novih udeležencev in vodenje centralnega registra udeležencev Zbirnega centra Bankarta,
ustreznost in ažurnost šifrantov Zbirnega centra Bankarta,
izdelavo in pripravo prevzema statistike izmenjanih podatkov prek Zbirnega centra Bankarta.

Udeleženci Zbirnega centra Bankarta

Danes so v Zbirni center Bankarta vključene vse banke in hranilnice, ki delujejo na področju Slovenije, Uprava RS za javna plačila, večina poslovnih partnerjev bank (pravnih oseb) in nekaj proračunskih uporabnikov (vključeni prek UJP-a).

Prednosti poslovanja prek Zbirnega centra Bankarta

podpis izjave o vključitvi, ustreznih prilog in pogodb s pogodbeno banko, ki v nadaljevanju poslovnemu partnerju omogoči poslovanje prek Zbirnega centra Bankarta z ustreznim NPI z vsemi strankami, ne glede na to, pri kateri banki imajo odprte račune
avtomatizirana izmenjava podatkov, ki poslovnemu partnerju zagotavlja sodoben in prijazen način izvajanja plačilnega prometa, hitro osveževanje podatkov o izvedenih plačilih
izmenjava podatkov skladno s predpisanimi standardi, kar izključuje nerazumevanje vsebine izmenjanih podatkov med pošiljateljem in prejemnikom
izmenjava podatkov skladno z določenim urnikom prevzema in obdelav podatkov, kar poslovnemu partnerju omogoča, da je ob uspešnem posredovanju transakcij v sistem Zbirnega centra Bankarta že seznanjen z uro izvedene transakcije
možnost posredne (prek pogodbene banke) in neposredne izmenjave podatkov z Zbirnim centrom Bankarta, kar poslovnemu partnerju omogoča izmenjavo podatkov in reševanje morebitnih reklamacij z vedno isto - izbrano institucijo
prejem povratne informacije o uspešnosti posredovanih transakcij, kar poslovnemu partnerju omogoča ponovno posredovanje podatkov v Zbirni center Bankarta v primeru obvestila o napačnem posredovanju podatkov

Pogoji vključitve v Zbirni center Bankarta

Za vse udeležence sistema Zbirnega centra Bankarta (poslovne banke, poslovni partnerji bank, proračunski uporabniki) so pogoji vključitve opisani v dokumentu Navodila in standardi ZC Bankarta.

Za poslovne partnerje bank, ki se želijo vključiti v poslovanje prek Zbirnega centra Bankarta, smo pripravili operativna navodila Vključevanje poslovnih partnerjev v ZC Bankarta. Ta prinašajo podroben opis posebnosti pri vključevanju z direktnimi obremenitvami.