Domov E-pošta Kazalo Natisni

www.bankart.si deluje na osnovi tehnologije Flash (različica 7.0 ali novejša).
Priporočamo, da si za nemoten ogled strani naložite najnovejšo različico tega predvajalnika.

Namesti Flash predvajalnik...

SEPA, E-račun


Z vzpostavitvijo sistemov SEPA se je Bankart pridružil drugim evropskim klirinškim hišam, ki zagotavljajo procesiranje kreditnih plačil SEPA v enotnem standardu in procesiranje direktnih obremenitev SEPA v enotnem standardu.
File.Name

SEPA

 

Kaj je SEPA?

SEPA (angl. Single Euro Payments Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje, znotraj katerega lahko prebivalci, podjetja in drugi subjekti plačujejo in prejemajo plačila v evrih znotraj Evrope, tako znotraj državnih meja kot čezmejno, pod enakimi osnovnimi pogoji, z enakimi pravicami in obveznostmi, ne glede na to, kje znotraj tega območja se nahajajo. Osnovni gradniki SEPA so trije plačilni instrumenti: kreditna plačila SEPA, direktne obremenitve SEPA ter plačilne kartice (usklajevanje z okvirom SEPA poteka od 1. januarja 2008). Projekt vzpostavitve SEPA vodi Evropski svet za plačila (angl. European Payments Council), ob podpori Evropske komisije in Evrosistema. Več o SEPA na www.europeanpaymentscouncil.eu in www.sepa.si

Kaj je SIMP?

Bankart je vzpostavil SEPA Infrastrukturo za Mala Plačila – SIMP. To je SEPA skladna infrastruktura v okviru katere delujejo plačilni sistem SIMP-PS z več storitvami in sistemi SEPA za procesiranje SEPA plačilnih instrumentov, kreditnih plačil SEPA in direktnih plačil SEPA.

Kaj je kreditno plačilo SEPA?

Kreditno plačilo SEPA je plačilo, ki ga s plačilnim nalogom sproži plačnik v breme kritja, zagotovljenega na transakcijskem računu, ali na podlagi položene gotovine, v dobro prejemnika plačila.

Kreditna plačila SEPA se izvajajo v skladu s Pravili delovanja sheme SEPA za kreditna plačila (SEPA Credit Transfer Rulebook), ki skupaj s povezanimi dokumenti predstavlja niz skupnih pravil, postopkov in tehničnih standardov, na podlagi katerih udeleženci sheme pošiljajo in prejemajo ter procesirajo kreditna plačila SEPA.

Kaj je direktna obremenitev SEPA?

Direktna obremenitev SEPA je plačilni instrument, ki ga urejajo pravila sheme SEPA, kjer prejemnik plačila na podlagi plačnikovega soglasja odredi plačilno transakcijo za obremenitev plačnikovega računa.

Direktna obremenitev SEPA je namenjena tako enkratnim plačilom, kot tudi plačevanju ponavljajočih se (periodičnih) obveznosti v evrih. Izvajajo se v skladu z dvema SEPA shemama, in sicer osnovno shemo (CORE), ki je namenjena izvajanju direktnih obremenitev v breme fizičnih oseb, in medpodjetniško shemo (B2B), ki je namenjena izvajanju direktnih obremenitev med poslovnimi subjekti. Direktne obremenitve SEPA se izvajajo v skladu s Pravili delovanja osnovne sheme SEPA za direktne obremenitve (SEPA Direct Debit Core Rulebook) za CORE shemo in Pravili delovanja medpodjetniške sheme SEPA za direktne obremenitve (SEPA Direct Debit Business to Business Rulebook) za B2B shemo, ki skupaj s povezanimi dokumenti predstavljajo niz skupnih pravil, postopkov in tehničnih standardov, na podlagi katerih udeleženci sheme pošiljajo in prejemajo ter procesirajo direktne obremenitve SEPA

Plačilni sistem SIMP PS in sistemi SEPA v okviru SIMP

  • Plačilni sistem SIMP-PS:
    • storitev SIMP-PS IKP (SIMP-PS Interna Kreditna Plačila)– namenjena procesiranju kreditnih plačil v SEPA standardu znotraj države
    • storitev SIMP-PS IDD-C (SIMP-PS Interni Direct Debit - Core) - namenjena procesiranju direktnih obremenitev SEPA v skladu z osnovno (CORE) shemo SEPA znotraj države
    • storitev SIMP-PS IDD-B (SIMP-PS Interni Direct Debit - B2B) - namenjena procesiranju direktnih obremenitev SEPA v skladu z medpodjetniško (B2B) shemo SEPA znotraj države
  • Sistemi SEPA:
    • Sistem SEPA EKP (SEPA Eksterna Kreditna Plačila) – namenjen procesiranju čezmejnih kreditnih plačil v SEPA standardu
    • Sistem SEPA EDD CORE (SEPA Eksterni Direct Debit po osnovni (CORE) shemi SEPA za direktne obremenitve SEPA) - namenjen procesiranju čezmejnih direktnih obremenitev v SEPA standardu
    • Sistem SEPA EDD B2B (SEPA Eksterni Direct Debit po medpodjetniški (B2B) shemi za direktne obremenitve SEPA) - namenjen procesiranju čezmejnih direktnih obremenitev v SEPA standardu, kjer je plačnik lahko samo pravna oseba

  

Prednosti vzpostavitve plačilnega sistema SIMP-PS in sistemov SEPA

 Kreditna plačila SEPA (storitev SIMP-PS IKP/sistem SEPA EKP)

Z vzpostavitvijo storitve SIMP-PS IKP in sistema SEPA EKP je Bankart ponudnikom plačilnih storitev v Sloveniji in državah članicah EU omogočil:

  • da svojim strankam nudijo enoten standard plačevanja s kreditnimi plačilnimi nalogi po standardih SEPA, pri čemer ni pomembno ali je prejemnik plačila v Sloveniji ali katerikoli drugi državi evrskega območja,
  • izvajanje kreditnih plačil 5x dnevno, pri čemer se prenos sredstev na upnikov račun izvede isti dan, kot je plačilo poravnano,
  • zagotavljanje dosegljivosti za čezmejna kreditna plačila v SEPA standardu in
  • povezavo z vseevropskim plačilnim sistemom STEP2 SCT v sodelovanju z agentsko banko (Banka Slovenije) in dosegljivost računov pri več kot 4.700 bankah in hranilnicah v evroobmočju.

Direktne obremenitve SEPA (storitev SIMP-PS IDD-C in SIMP-PS IDD-B/sistema SEPA EDD CORE in SEPA EDD B2B)

Z vzpostavitvijo storitev SIMP-PS IDD-C in SIMP-PS IDD-B ter sistemov  SEPA EDD CORE in SEPA EDD B2B je Bankart ponudnikom plačilnih storitev v Sloveniji omogočil:

  • da svojim strankam nudijo enoten standard izvajanja oz. prejemanja direktnih obremenitev, pri čemer ni pomembno ali je plačnik oz. prejemnik plačila v Sloveniji ali katerikoli drugi državi evrskega območja,
  • izvajanje direktnih obremenitev vsak bančni delovni dan brez omejitev namena direktne obremenitve,
  • ugodnejši rok za predložitev podatkov za izvedbo direktne obremenitve ponudniku plačilnih storitev s strani prejemnika plačil,
  • zagotavljanje dosegljivosti za čezmejne direktne obremenitve v SEPA standardu po osnovni (CORE) in medpodjetniški (B2B) shemi in
  • povezavo z vseevropskim plačilnim sistemom STEP2 M-PEDD CORE oz. STEP2 M-PEDD B2B v sodelovanju z agentsko banko (Banka Slovenije) in dosegljivost računov pri več kot 4.000 (CORE) oz. 3.300 (B2B) bankah in hranilnicah v evroobmočju.

Bankart bankam in hranilnicam, udeležencem storitev SIMP-PS in sistemov SEPA zagotavlja enotno ceno transakcije – 1,9 evro centa. 

Bankart v družbi evropskih klirinških hiš

S poenotenjem standarda plačevanja s kreditnimi plačilnimi nalogi SEPA in poenotenjem standarda izvajanja direktnih obremenitev SEPA znotraj evrskega območja, lahko procesiranje plačil med bankami oz. ponudniki plačilnih storitev v konkurenčnem okolju zagotavlja katerakoli klirinška družba v Evropi.

Z vzpostavitvijo plačilnega sistema SIMP-PS in sistemov SEPA se je Bankart pridružil drugim evropskim klirinškim hišam, ki zagotavljajo procesiranje kreditnih plačil SEPA in direktnih obremenitev SEPA v enotnem standardu.

Udeleženci storitev SIMP-PS in sistemov SEPA

Udeleženci storitve SIMP-PS IKP:

Abanka d.d., Banka Intesa Sanpaolo d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., BKS Bank AG, Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon d.d., Addiko Bank d. d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Primorska Hranilnca d.d., Sberbank banka d.d., SKB banka d.d., UniCredit banka Slovenija d.d., Zveza bank

Udeleženci storitve SIMP-PS IDD-C:

Abanka d.d., Banka Intesa Sanpaolo d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., BKS Bank AG, Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon d.d., Addiko Bank d. d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Primorska Hranilnica d.d., Sberbank banka, d.d., SKB banka d.d., UniCredit banka Slovenija d.d. 

Udeleženci storitve SIMP-PS IDD-B:

Abanka d.d.,  Banka Intesa Sanpaolo d.d., Banka Slovenije, Gorenjska banka d.d., Addiko Bank d. d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Sberbank banka d.d., UniCredit banka Slovenija d.d.

Udeleženci sistema SEPA EKP:

Abanka d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., BKS Bank AG, Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon d.d., Addiko Bank d. d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Primorska Hranilnica d.d., Sberbank banka d.d., Sberbank Češka (posredni udeleženec), Sberbank Madžarska (posredni udeleženec), Sberbank Hrvaška (posredni udeleženec), Zveza bank

Udeleženci sistema SEPA EDD CORE:

Abanka d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., BKS Bank AG, Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon d.d., Primorska Hranilnica d.d., Addiko Bank d. d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Sberbank banka d.d., SKB banka d.d. in UniCredit banka Slovenija d.d.

Udeleženci sistema SEPA EDD B2B:

Abanka d.d., Banka Slovenije, Gorenjska banka d.d., Addiko Bank d. d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Sberbank banka d.d., UniCredit banka Slovenija d.d.

Zgodovina storitev SIMP-PS in sistemov SEPA

Banke na razpisu izbrale Bankart

Banke in hranilnice v Sloveniji so na podlagi razpisa Združenja bank Slovenije za procesiranje svojih plačil izbrale družbo Bankart d.o.o. Bankart je ponudil v celoti najugodnejše pogoje, v prvi vrsti pa ohranitev visoke hitrosti procesiranja tudi za plačila malih vrednosti (petkrat dnevno oz. vsaki dve uri od 8:00 zjutraj), ki so je banke in hranilnice ter uporabniki plačilnih storitev vajeni že od leta 1998, ko je Banka Slovenije kot del reforme plačilnih sistemov v Sloveniji vzpostavila sistem Žiro kliring.

Vzpostavitev infrastrukture SIMP in sistemov SEPA

Leta 2009 je Bankart prevzel financiranje, vzpostavitev in upravljanje SEPA infrastrukture za mala plačila (SIMP). Prvo fazo vzpostavitve infrastrukture SIMP je predstavljala vzpostavitev povezave SIMP za namen izmenjave s sistemom za procesiranje eksternih kreditnih plačil SEPA (SEPA EKP) februarja 2009, drugo fazo vzpostavitev sistema za procesiranje internih kreditnih plačil SEPA (SEPA IKP) marca 2009, v nadaljevanju pa se je novembra 2010 vzpostavilo tudi sisteme za procesiranje eksternih direktnih obremenitev SEPA (SEPA EDD CORE in SEPA EDD B2B) in novembra 2011 sisteme za procesiranje internih direktnih obremenitev SEPA (SEPA IDD CORE in SEPA IDD B2B).

Vzpostavitev delovanja sistema SEPA EKP

Za zagotavljanje čezmejne dosegljivosti za kreditna plačila SEPA je bil februarja 2009 vzpostavljen sistem SEPA EKP. Bankart v sodelovanju z agentsko banko (Banka Slovenije) preko sistema SEPA EKP, udeležencem sistema zagotavlja povezavo z vseevropskim plačilnim sistemom STEP2-SCT, in sicer je udeležencem omogočena dosegljivost (možnost plačevanja in prejemanja plačil) transakcijskih računov pri več kot 4.700  bankah in hranilnicah v Evropi ter podružnicah le-teh.

Tehnična infrastruktura sistema SEPA EKP je bila do oktobra 2014 razdeljena med Banko Slovenije in Bankart, pri čemer se je procesiranje podatkov izvajalo na strani Banke Slovenije. Oktobra 2014 je bila izvedena migracija delovanja sistema v Bankart, s čimer je sistem v celoti prešel v upravljanje na strani Bankarta.

Preko sistema se mesečno izmenja med 300.000 in 400.000 transakcij. 

Vzpostavitev delovanja plačilnega sistema SEPA IKP, sedanje storitve SIMP-PS IKP

Marca 2009 je bil vzpostavljeno delovanje sistema za procesiranje kreditnih plačil znotraj države - plačilni sistem SEPA IKP (sedanja storitev SIMP-PS IKP). Bankart je v imenu bank in hranilnic, udeležencev plačilnega sistema SEPA IKP, pridobil dovoljenje Banke Slovenije za oblikovanje plačilnega sistema, sam kot klirinška hiša pa dovoljenje za opravljanje storitev plačilnega sistema. 

Plačilni sistem SEPA IKP je s pričetkom delovanja prevzel obdelavo plačil iz sistema Žiro kliring, s čimer je segment plačil malih vrednosti (do 50.000 evrov) dokončno prešel iz centralnobančnega v komercialno okolje, večina plačil pa se je obdelovala v novem, SEPA skladnem plačilnem sistemu.

Plačilni sistem je bil v letu 2015 konsolidiran v plačilni sistem SIMP-PS kot storitev SIMP-PS IKP.

Preko storitve se mesečno izmenja okoli 11 mio transakcij. 

Migracija kreditnih plačil v plačilni sistem SEPA IKP

V plačilni sistem SEPA IKP so postopoma do konca leta 2011 delno (nekatera kreditna plačila banke procesirajo interno) migrirala kreditna plačila iz sistema Žiro kliring in sistema Zbirni center, preko katerega se je izvajalo procesiranje plačil v skladu z nacionalno shemo NPI. 

Migracija kreditnih plačil iz sistema Žiro kliring je bila zaključena julija 2009, ko je prenehalo delovanje sistema Žiro kliring. Začetni mesečni obseg transakcij v plačilnem sistemu SEPA IKP se je gibal med 4 in 5 mio transakcij mesečno.

Migracija kreditnih plačil iz Zbirnega centra se je izvajala postopoma in v korakih po posamezni vrsti kreditnega plačila. Plačila posebnih nakaznic so v plačilni sistem SEPA IKP migrirala do februarja 2010. Sledila je migracija trajnih nalogov do septembra 2010, z uvedbo UPN obrazca pa tudi plačila posebnih položnic do konca leta 2011. Navedeni datumi so tudi datumi prenehanja procesiranja omenjenih kreditnih plačil preko sistema Zbirni center. Skupno so migrirana kreditna plačila iz Zbirnega centra v plačilnem sistemu SEPA IKP povečala mesečni obseg transakcij na 9 do 10 mio transakcij mesečno.

V novembru 2012 so se preko plačilnega sistema SEPA IKP pričele procesirati tudi pokojnine, ki so povečale mesečni obseg transakcij na okoli 11 mio transakcij mesečno, kar je tudi današnji mesečni obseg transakcij v storitvi SIMP-PS IKP, naslednici plačilnega sistema SEPA IKP.

Vzpostavitev sistemov SEPA EDD CORE in SEPA EDD B2B

Plačniki so lahko do leta 2010 svoje obveznosti s plačilno transakcijo direktna obremenitev poravnali izključno do prejemnikov plačil v Sloveniji v skladu s pravili nacionalne sheme NPI, ki se je procesirala preko Zbirnega centra Bankarta. V novembru 2010 sta bila v okviru infrastrukture SIMP v Bankartu vzpostavljena nova sistema za procesiranje direktnih obremenitev SEPA za obe shemi direktnih obremenitev SEPA, sistema SEPA EDD CORE in SEPA EDD B2B.

Bankart v sodelovanju z agentsko banko (Banka Slovenije) preko sistemov SEPA EDD CORE in SEPA EDD B2B, udeležencem posameznega sistema zagotavlja povezavo z vseevropskima plačilnima sistemoma STEP2 M-PEDD CORE in STEP2 M-PEDD B2B. Udeležencem je omogočena dosegljivost (možnost plačevanja in prejemanja plačil) transakcijskih računov pri več kot 4.000 evropskih bankah in hranilnicah v CORE shemi in 3.300 evropskih bankah in hranilnicah v B2B shemi.

Preko sistema SEPA EDD CORE se mesečno izmenja okoli 40.000 transakcij, preko sistema SEPA EDD B2B pa okoli 500 transakcij. 

Vzpostavitev plačilnih sistemov SEPA IDD CORE (SIMP-PS IDD-C) in SEPA IDD B2B (SIMP-PS IDD-B)

V novembru 2011 sta bila v okviru infrastrukture SIMP dodatno vzpostavljena plačilna sistema SEPA IDD CORE (sedanja storitev SIMP-PS IDD-C) in SEPA IDD B2B (sedanja storitev SIMP-PS IDD-B) za procesiranje direktnih obremenitev SEPA znotraj države.

Bankart je v imenu bank in hranilnic, udeležencev obeh plačilnih sistemov, pridobil dovoljenje Banke Slovenije za oblikovanje plačilnega sistema, sam kot klirinška hiša pa dovoljenje za opravljanje storitev plačilnega sistema. 

Plačilna sistema sta bila v letu 2015 konsolidirana v plačilni sistem SIMP-PS kot storitvi SIMP-PS IDD-C in SIMP-PS IDD-B.

Preko storitve SIMP-PS IDD-C se mesečno izmenja okoli 2,2 mio transakcij, preko storitve SIMP-PS IDD-B pa okoli 1.000 transakcij. 

Migracija direktnih obremenitev v sistema SEPA EDD in plačilna sistema SEPA IDD

Migracija direktnih obremenitev v shemo direktnih obremenitev SEPA se je pričela leta 2010 in zaključila konec leta 2012, ko je v plačilna sistema SEPA IDD in sistema SEPA EDD migrirala večina direktnih obremenitev (nekatere direktne obremenitve banke procesirajo interno), dodatno pa so preko navedenih sistemov pričele procesirati direktne obremenitve, ki so se prej med bankami procesirale mimo Zbirnega centra.

Od vzpostavitve delovanja sistemov za procesiranje direktnih obremenitev je mesečni obseg v posameznem sistemu postopoma naraščal. S končano migracijo je skupni mesečni obseg transakcij, ki se obdela v teh sistemih, narastel na 2,3 mio transakcij mesečno. Od tega se je 98% transakcij procesiralo preko plačilnega sistema SEPA IDD CORE, 1% preko sistema SEPA EDD CORE, preostanek pa preko plačilnega sistema SEPA IDD B2B in sistema SEPA EDD B2B.

Konsolidacija plačilnih sistemov

V septembru 2015 se je izvedla konsolidacija plačilnih sistemov SEPA (SEPA IKP, SEPA IDD CORE in SEPA IDD B2B). Nastal je nov plačilni sistem SIMP-PS, v okviru katerega delujejo storitve SIMP-PS IKP (prej plačilni sistem SEPA IKP), SIMP-PS IDD-C (prej plačilni sistem SEPA IDD CORE) in SIMP-PS IDD-B (prej SEPA IDD B2B). Bankart je v imenu bank in hranilnic, udeležencev posameznih storitev SIMP-PS, pridobil dovoljenje Banke Slovenije za oblikovanje plačilnega sistema SIMP-PS, sam kot klirinška hiša pa dovoljenje za opravljanje storitev plačilnega sistema SIMP-PS. 

S konsolidacijo se je poenotila pravna podlaga plačilnih sistemov SEPA, medtem ko sprememba ni vplivala na procesiranje transakcij v posamezni storitvi.


 

 

 

E-račun

 

Bankart je v sodelovanju z bankami vzpostavil enotni sistem E-račun. Z vključitvijo Hranilnice LON so v sistem E-račun vključene vse banke, ki so pristopile k projektu vzpostavitve sistema E-račun, in sicer: Abanka,  Banka Intesa Sanpaolo, Banka Sparkasse, Delavska hranilnica, DBS, Gorenjska banka, Addiko Bank , Hranilnica LON, NKBM, NLB, Sberbank banka, SKB, Unicredit banka Slovenija in Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP).  1. 12. 2014 se je v sistem E-račun vključila BKS Bank AG, s 5.1.2015 pa je pristopila še Primorska Hranilnica. 

Z vzpostavitvijo sistema E-račun je Bankart svoje storitve procesiranja razširil tudi na področje izmenjave računov v elektronski obliki. Sistem E-račun omogoča, da vključene banke svojim komitentom preko lastnih rešitev (npr. elektronskih bank) omogočijo pošiljanje in prejemanje računov v elektronski obliki. Izmenjava e-računov med komitenti različnih bank poteka preko centralnega posrednika – procesorja, vlogo katerega opravlja Bankart.

 
Kaj je E-račun

E-račun je račun, ki ga izdajatelj izda prejemniku računa v elektronski obliki in ki se preko sistema E-račun posreduje do prejemnika.

Kaj omogoča sistem E-račun

Sistem E-račun omogoča izmenjavo računov med pošiljatelji in prejemniki računov v elektronski obliki.

Kakšna je razlika med elektronsko izmenjavo računov in izmenjavo računov v sistemu E-račun

Razlika je v tem, da v sistemu E-račun komitenti prejmejo račun direktno v elektronsko banko, kjer lahko preprosto izvedejo tudi plačilo, saj podatkov ni potrebno vnašati oz. prepisovati v obrazec elektronske banke.

Kako se vključiti v sistem E-račun

Pošiljatelji in prejemniki, ki želijo e-račune izmenjevati preko sistema E-račun, se vanj vključijo posredno, preko svoje banke.

Princip delovanja sistema E-račun

Sistem E-račun je vzpostavljen tako, da se prejeti dokumenti v elektronski obliki na strani centralnega posrednika – procesorja trenutno obdelujejo vsak delovni dan v treh dnevnih klirinških ciklih. Omogoča tudi kasnejšo nadgradnjo funkcionalnosti, kot je na primer izmenjava drugih elektronskih dokumentov, povezanih z izdajanjem in prejemanjem e-računov (npr. naročilnica, dobavnica).

Koristi uvedbe sistema E-račun

Izdajanje in prejemanja e-računov ima koristi za vse udeležence v procesu - izdajatelje in prejemnike (plačnike) računov in banke, udeleženke sistema E-račun.

Prednosti za izdajatelje e-računov:

  • prihranek pri manipulativnih in poštnih stroških,
  • poenostavitev obstoječih procesov izdajanja računov v podjetjih.

Prednosti za prejemnike (plačnike) e-računov:

  • prejem računa neposredno v elektronsko banko,
  • enostavno in hitrejše plačevanje – vsi podatki za plačilo v elektronski banki so že izpolnjeni,
  • nižji stroški plačevanja (plačilo računa v elektronski banki je nižje od plačila na bankomatu ali na bančnem okencu),
  • pregled čakajočih in že plačanih računov na enem mestu.

Prednosti za banke, udeleženke sistema E-račun:

  • boljša storitev za komitente,
  • večja zavezanost komitentov (plačnik bo račun plačal v svoji banki, prek elektronske banke, namesto na pošti ali prek bankomata; enako velja za izdajatelja, ki bo račune pošiljal prek svoje banke),
  • povečana uporaba elektronske banke.

Udeleženci sistema E-račun

Abanka d.d.,  Banka Intesa Sanpaolo d.d., Banka Sparkasse d.d., BKS Bank AG, Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica LON, Addiko Bank d. d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Primorska Hranilnica d.d., Sberbank banka, d.d., SKB, Unicredit banka Slovenija d.d. in Uprava Republike Slovenije za javna plačila.  

Register izdajateljev E-računa

Register izdajateljev E-računov vsebuje seznam podjetij, ki izdajajo e-račune in tako svojim strankam omogočajo prejem računov v elektronski obliki. Register poleg podatkov o posameznem izdajatelju, kot so naziv, naslov in davčna številka, vsebuje tudi informacijo o pogojih izdajatelja za posredovanje e-računov ter naročanju na prejemanje e-računov pri posameznem izdajatelju.
Register izdajateljev e-računov je objavljen tudi v elektronskih bankah bank, udeleženk sistema E-račun.

Opomba: Izdajatelji oz. pošiljatelji e-računov naj se za informacije glede vključitve v register izdajateljev obrnejo na svojo matično banko.

Bankart razširil paleto storitev procesiranja

Bankart je z vzpostavitvijo sistema E-račun svoje storitve procesiranja razširil tudi na področje izmenjave računov v elektronski obliki. Ob vzpostavitvi sistema E-račun v Bankartu, je bankam in UJP omogočena učinkovita izmenjava dokumentov v elektronski obliki in sicer:

  • e-račun,

  • e-povratnica,

  • e-prijav/e-odjav za prejemanje e-računov,

  • izjava izdajatelja e-računa o vključitvi v Sistem E-račun.

Za uspešno izmenjavo e-računov v sistemu E-račun je potrebna vzpostavitev ustrezne infrastrukture

Ustrezno infrastrukturo v okviru katere deluje sistem E-račun je vzpostavil Bankart.
Nekatera podjetja v Sloveniji so račune že pred vzpostavitvijo sistema E-račun izdajala v elektronski obliki ter jih preko različnih kanalov oz. z uporabo elektronske pošte posredovala svojim prejemnikom (fizičnim in pravnim osebam). Prav tako je izmenjavo računov v elektronski obliki svojim komitentom (proračunskim uporabnikom) omogočala Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP). Za uspešno izmenjavo e-računov preko enotnega sistema je bila ključnega pomena zagotovitev ustrezne infrastrukture, ki jo je vzpostavil Bankart in v katero so se postopoma vključile že skoraj vse banke in UJP.

Pobuda za vzpostavitve enotnega sistema za elektronsko izmenjavo računov sega v leto 2007

V Sloveniji je bila na pobudo nekaterih bank in pod okriljem Združenja bank Slovenije (ZBS) leta 2007 oblikovana ideja o vzpostavitvi sistema za elektronsko izmenjavo računov. Cilj vzpostavitve tega sistema je uporabnikom elektronskih rešitev bank in UJP omogočiti enostavno izmenjavo računov v elektronski obliki preko že uveljavljenih in varnih povezav. Pilotska rešitev izmenjave računov v elektronski obliki je bila vzpostavljena leta 2008 najprej v dveh bankah, nato pa se je vzpostavil t.i. začasni sistem izmenjave e-računov, v katerega se je vključilo sedem bank. Vzporedno se je s 1.6.2011 vzpostavil sistem za izmenjavo računov v elektronski obliki v družbi Bankart. 
 

 

 


© BANKART 2007  |   Pogoji uporabe  |   Produkcija: Innovatif cookie